Navadni nahod

NAVADNI NAHOD

V članku želim predstaviti nekoliko drugačno razmišljanje in poglede na nahod. Večina ljudi ima namreč povsem napačen pogled na vzroke in namen bolezni.

Za nahod je značilno vnetje sluznice v nosu in grlu. Lahko gre tudi za vnetje sinusov, žrela, požiralnika ali bronhijev. Iz vnetih sluznic teče sluz, ki je sprva redka in vodena, pozneje postane gostejša, belkasta ali zelenkasta. Nosna votlina se zoži in dihanje je oteženo. Dihalne poti se sprostijo s kihanjem, a vnetje oži odprtino in otežuje dihanje. Občasno se lahko pojavita izguba vonja in okusa. Grlo se vname, glas postane hripav in prehlad pogosto spremlja tudi kašelj. Prizadete so lahko tudi oči in ušesa. Človek se ne počuti dobro, ima pogosto povišano temperaturo in glavobol. V večini primerov je navaden nahod vnetje nosne votline, spremljan s čiščenjem in odlaganjem odpadnih delcev v nosni votlini, zaprtjem nosnih poti in kihanjem. Bolezen, ki bi se lahko pozdravila v 24 ali 48 urah, običajno traja več tednov.Sodobna medicinska družba priznava, da pri zdravljenju nahoda ni naredila velikih korakov. American Medical Association in doktorji Havardske medicinske šole pravijo, da nahodna obolenja še vedno čakajo na talente, ki se bodo z njihovimi zdravljenji proslavili.

RAZUMEVANJE PREHLADNIH OBOLENJ
Čeprav nihče ne pozna vzroka za nastanek nahoda, moram vztrajati pri tezi, da poznamo vzroke nahoda in da so nam znani že kar nekaj časa. Leta 1873 je dr. Robert Walter zapisal: »Prehlad je preprosto poskus telesa, da se znebi odpadnih snovi.« Zmota medicine je v tem, da iščejo nekaj, česar ni. Zdravljenje navadnega nahoda se ni nikoli odkrilo in to iz preprostega razloga: nahod sam je »zdravljenje«. Kadar človeku primanjkuje energije, sta moteni tudi izločanje in prebava. Izčrpanost in stres sta dva velika vzroka nahoda. Ko so zamašene vse poti, telo napove radikalno krizo, s katero bi se rešilo odvečnih snovi iz telesa. Temperatura se poviša, ob nosne v glavi so polne, sledi lahko tudi izguba apetita. Nahod gre lahko skozi številne stopnje izločanja, kar se običajno smatra kot bolezenski simptomi, namesto da bi jih razumeli kot proces očiščevanja, ki ga izvaja organizem s pomočjo vitalnih organov. Če uporabljamo tablete, da bi ta proces ustavili, se lahko v telesu razvije resnejša oblika bolezni, morda gripa ali pljučnica, lahko pa se bolezen kaže v motnjah delovanja drugih organov. Učili so nas, da je nahod pogoj za druge, resnejše bolezni. Bolje bi rekli, prehladi so poskus, da bi preprečili resnejše bolezni. A pogosti nahodi so pogoj za kronične bolezni. Pri procesu očiščevanja sodelujejo organi izločanja. Kihanje, kašljanje, izločanje smrklja- vse predstavlja poskus telesa, da se očisti odpadnih snovi. Ti simptomi predstavljajo del očiščevalnega procesa, telo poskuša postaviti prvotno stanje ravnovesja. Kadar se telo začne na takšen način braniti pred strupenimi snovmi, ga ne smemo pri tem ovirati. Zakaj bi želeli odstraniti kašelj, ki je potreben za odstranitev nepotrebnih snovi? Zakaj bi poskusili v telesu potlačiti strupene snovi, katere morajo ven?

VZROKI NAHODA
Ničesar skrivnostnega ni pri nahodu – je samozdravljenje, s katerim se želi telo rešiti vseh napak, ki jih povzroča življenje v civilizaciji.: preveč hrane, preveč ogljikovih hidratov v prehrani, premalo sveže, nekuhane zelenjave in sadja, kava, čaj, čokolada, sokovi, gazirane pijače, premajhna mišična aktivnost, premalo svežega zraka, premalo počitka, stres,- več ko naredimo teh napak, bolj pogosto se mora telo braniti s prehladom ali z drugimi krizami. Dodaten vzrok so še neprimerni bivalni prostori. V njih so dvojna stekla, zaščita proti vetru, izolacija v stenah, na tleh in stropu- vse to naredi stanovanje podobno termos steklenici, ki ščiti pred zunanjo onesnaženostjo. V starejših hišah se zrak zamenja v času ene ure. V modernih, tesnih stanovanjih, se ta čas raztegne na deset ur. Vsaka celica človekovega telesa se napolni z odpadnimi snovmi iz okolja, krvna tkiva ne dobijo dovolj hrane in kri je polna odpadnih snovi. Higienisti pravijo takšnemu stanju toksemija in ga smatrajo kot osnovni vzrok za nastajanje nahoda. Kadar celice, tkiva in telesne tekočine vsebujejo nenormalno visoke količine odpadnih snovi, je to grožnja za organizem. Če je dopustna meja presežena, mora telo poskrbeti za izločanje.

NAHOD KOT AKTIVNOST TELESA
Celice želijo ves čas delovati po svojih najboljših močeh, posamezno ali v skupinah, zato želijo odpadke, ki zavirajo njihovo normalno delovanje, čimprej izločiti. Pri tem jim pomaga telo, ki aktivira nekatere dejavnosti in začasno upočasni druge. Zato naraste telesna temperatura. Tudi izguba apetita je pomembno samoobrambno dejanje. »Nahod je intenzivna aktivnost, s katero se želi telo čimprej očistiti… Absurdno je potlačiti simptome prehlada, kot to običajno počnemo… Nahod bi lahko primerjali s čiščenjem hiše.«(Dr. Immerman)Ljudje govorijo, da so se nalezli nahoda, da so zboleli. Drži nasprotno- ničesar se niso nalezli, niso zboleli, telo se poskuša rešiti nakopičeih odpadnih materialov. Prehlad je čiščenje, zdravljenje in proces prenove.

TOLERANCA
Do nahoda ali do katere koli bolezni smo zelo obzirni. Med okužbo so ljudje prestrašeni, občutljivi krvni obtok je tako zastrupljen, da njihov nivo tolerance narašča. Zdrav otrok ali odrasel ima relativno čist obtok. A zaradi nepravilne prehrane , premalo spanja, preveč oblačil, premalo svežega zraka in sonca, se v otrokovem telesu nabirajo strupi in telo »razvije« nahod, da bi se jih do sprejemljive stopnje rešil. Če se slabe navade nadaljujejo, postane otrok imun, njegov prag tolerance se dviguje in telo se ob majhni količini strupov ne bo nalezlo nahoda. Slabe življenjske navade lahko prisilijo organizem, da se nauči živeti s strupi, ki ostanejo v telesu in povzročajo škodo in vodijo do resnejših obolenj. Če ima organizem visoko stopnjo tolerance do strupov, tudi prehladi ne izločijo vseh strupov, spravijo jih le na stopnjo, ko lahko telo še normalno deluje. Takšno prilagajanje je pravzaprav boj za obstanek, saj telo ne bi preneslo preveč pogostega očiščevanja zaradi nepravilnega prehranjevanja ali množice tablet, ki bi jih drugače človek zaužil. Zato se prilagodi in izgublja naravni občutek za zdravje. To ne prinaša zdravja. Toda telo nima izbire.Stopnja tolerance se lahko zopet povrne s postenjem in izboljšanjem načina življenja.

KAKO RAVNATI PRI PREHLADNIH OBOLENJIH
Ni res, da nahod povzročajo virusi. Tudi ne drži, da sam ne moreš proti prehladu ničesar storiti. Ali da ne moreš narediti ničesar, ko se prehlad naseli v tvoje telo, razen da zdraviš simptome. Vemo, da se izognemo prehladom, če ne jemo na hitro pripravljene hrane ali jemo preveč. Nahod lahko pozdravimo, če nekaj časa ne jemo. Po 36 ali 48 urnem postu simptomi običajno izginejo (največ tri dni). Če “pomagamo” telesu pri zdravljenju, mu onemogočimo, da se samo reši strupov po mnogo krajši poti.

ZAKAJ JE VEČ PREHLADA V MRZLEM VREMENU
Prehlad se lahko pojavi v vseh letnih časih. Pa vendar je med poletnimi meseci manj prehladnih obolenj, ker se ljudje več gibajo na svežem zraku, soncu in telovadijo in običajno manj jedo. Prvi prehladi v zgodnji zimi se ne pojavijo, ker bi se jih nalezli od nekoga drugega, ampak so rezultat načina življenja in prehranjevanja. Mraz dodatno vpliva na telo, pospeši izločanje, in povzroči krizo. Telo mora organizirati krizo očiščevanja, neprijetno, a potrebno. Če ni nepotrebnega vmešavanja, se ta proces sam tudi v nekaj dnevih konča, ko se je telo osvobodilo vseh nepotrebnih odpadkov.

RESNIČNI VZROK PREHLADOV
Če povzamemo po dr.Vetrano: »Prehladi se razvijejo in se jih ne nalezemo. Virusi in bakterije pomagajo na poti zdravljenja, pojavijo se, ko tkiva in tekočine niso v normalnem stanju in ostanejo tako dolgo, dokler se tkiva ne vrnejo v normalno stanje. Pomagajo čistiti ostanke. Resnični vzrok prehladnih obolenj je naš način življenja.

GRIPA
Gripa je bistveno povečana verzija prehlada. Če dovoliš vstopiti v vsakodnevnem življenju preveč negativnih faktorjev, da se prehladiš večkrat letno, potem se ne moreš vsako drugo ali tretje leto izogniti tudi gripi . Gripa sama zase še ni vzrok za preplah. Če jo pravilno razumemo in obravnavamo, je konstruktivni proces. Strah, ki se poloti ob njej toliko zdravnikov in zdravilcev, izhaja iz njenega nepravilnega obravnavanja.

Posledice zdravljenja

Resnost in stranski učinki vsakega prehlada in gripe so odvisni od zdravljenja. Resni zapleti skoraj gotovo ne nastanejo zaradi gripe kot take. So rezultat nepravilnega zdravljenja in številnih zdravil, ki jih pacient uživa med boleznijo. Dr. James C. Thomson piše o svojih izkušnjah med veliko epidemijo v letu 1918: »Zbrani podatki naravnih zdravilcev v vseh koncih sveta po epidemiji 1918 – najresnejši doslej- poročajo o 2% smrtnih slučajev, variirajo v istem mestu in med istim tipom ljudi in pod skoraj identičnimi pogoji, medtem ko se je pri zdravljenih primerih smrtnost gibala med sedem in skoraj tridesetimi procenti. V svoji praksi sem imel 87 primerov. Pri 86 primerih so se ljudje natančno ravnali po mojih navodilih in med njimi ni bilo smrtnega slučaja ali resnejših komplikacij. Večina teh pacientov je preživela dva ali tri dni v postelji, se počutila slabotno pri hoji še kakšen dan ali dva in se počutila boljše po tednu ali dveh, pravzaprav bolje, kot pred napadom gripe. V edinem primeru, kjer se moja navodila niso izvajala, sem moral prenehati z zdravljenjem.«

Ravnanje pri gripi

Vse, kar je potrebno, je dva ali več dni ležanja v postelji, brez hrane, samo z omejenimi količinami (požirki) vode. Treba je bolniku dovolj pogosto zračiti sobo, izogibati se je treba prepihu. Temperatura se naj ne poskuša nižati z mokrimi kopelmi, z vrečkami ledu ali alkoholom, kar je lahko nevarno poseganje v samozdravljenje telesa. Po 48 urah, ko je temperatura bolj ali manj normalna, se lahko ponudi pacientu nekaj svežega sadja ali zelene solate. Pacient mora še počivati, ker lahko pride po nekaj dnevih do druge faze. Takrat naj pacient zopet ne je ničesar ali se naj količina hrane zniža na minimum. Pacient naj leži v postelji, dokler vročina in mrzlica ne popustita.

Bruhanje in driska

Če nekdo čuti potrebo po bruhanju ali ima drisko med procesom očiščevanja, bi bilo neumno, če bi te procese poskušali zatreti, saj se s tem izločajo strupi iz telesa. Telo tega ne bi počelo, če mu ne bi šlo za preživetje. Dr. Immerman pravi: »Kadar se pojavita bruhanje in driska, je to zaradi strupov v prebavnem traktu, ki jih telo hoče izločiti. Snovi lahko pridejo v črevo skozi jetra. Ta so velik filter za kri. Odstranjujejo odpadne snovi iz krvi in jih predajo izločalom, da jih spravijo iz telesa. Včasih so te snovi tako strupene, da jih telo pošlje proti želodcu in trebuhu in ta jih izloči z bruhanjem. Telo se počuti nelagodno, dokler jih želodec nasilno ne izloči. Za tem nastopi običajno olajšanje in stanje se izboljša. Driska je podoben proces. Telo spozna, da so v prebavnem traktu strupene snovi, ki tam ne bi smele biti. Zato uporabi najhitrejši način izločanja. «Nekateri odpadki se transferirajo direktno iz obtoka skozi stene v kanale za izločanje. Driska in bruhanje hitro očistita prebavni trakt, da lahko ta čimprej počiva. Zato bi bilo hranjenje med procesom čiščenja absolutna neumnost.

Vročina

Kadar se pojavi v telesu vročina zaradi notranje nuje, se nikar ne trudimo, da bi jo zadušili ali znižali. Zdravniki predpisujejo tablete, kadar se temperatura dvigne nad 37 C. Pravzaprav pa medicinska znanost ni prepričana, da je povišana temperatura v vsakem primeru škodljiva. Nekateri zdravniki celo uporabljajo vročinsko terapijo pri zdravljenju določenih bolezni. Telo zna samo uravnavati telesno temperaturo mnogo bolje kot katero koli umetno sredstvo. Umetno povzročene temperature so lahko nevarne in lahko ustavijo prizadevanja telesa za zdravje. Spontano zvišana telesna temperatura se pojavi z namenom, da pospeši delovanje celic, kadar telo začuti, da bi bilo to potrebno. Če je nujno, metabolizem sam poskrbi za povišanje temperature. To se dogaja pod kontrolo hipotalamusa, ki je neke vrste človekov termostat. Metabolizem po eni strani absorbira hrano in po drugi izloča odpadne snovi. Vročina je potrebna, da pospeši izločanje odpadkov, ki so se preveč nakopičili v telesu in presegli dovoljeno mero. Vročina nastopa kot katalizator, ki utekočinja strupe in jih pošilja v obtok, kjer se odvedejo do organov izločanja in gredo iz telesa. Tu in tam slišimo od znanstvenikov, da je vročina koristna. V nekem članku St. Petersburg Times lahko preberemo: »Več kot stoletje so nam govorili, naj vzamemo aspirin, če imamo povišano temperaturo. Zdaj raziskovalci niso več tako prepričani, da je to dobra ideja. Študije predlagajo, naj vročini pustimo delovati, ker se na ta način lahko skrajša bolezen. Znanstveniki so ugotovili, da vročina mobilizira telesno obrambo proti infekcijam in v nekaterih primerih direktno ustavi njeno rast. «Seveda, kar študije« predlagajo« in kar so znanstveniki »odkrili », ni v korelaciji s tem, kar higienisti učijo že 150 let. Kenneth S. Jaffrey piše v svoji knjigi Vročina, naravni proces zdravljenja : »Nikomur ni bilo škode, če se je racionalno rabila lastna vročina.« Citira Vincenta Priessnitza (1829) odkritelja Naravnega zdravljenja, R.T. Tralla (1826) pionirja higienistov, in Henrija Lindlahra (1920), tudi pionirja na področju naravnega zdravilstva. Vsi se strinjajo, da je vročina del poskusa zdravljenja, procesa očiščevanja, da se organizem očisti strupenih snovi in se tkiva revitalizirajo.Leta 1928 je Herbert M. Shelton zapisal: »Vročina je nujno povišanje telesne temperature, da omogoči telesu uspešno srečanje s sovražniki, ki grozijo telesu, z željo, da popravi škodo. «1930. je drugi higienist Hereward Carrington opisal temperaturno stanje kot rezultat poskusa oskrbeti telo z energijo, kot nujna mera, kot pomoč telesu pri osvobajanju od nevarnih, bolezenskih pogojev .Eugene F. Du Bois, profesor fiziologije na Univerzi Cornell je v svoji monografiji o vročini zapisal, da so antipiretike opustili v prvih letih tega stoletja (čeprav so njihovt, czk,m<. vhbo uporabo pozneje zopet uvedli). Rekel je, da so zdravniki začeli spoznavati vročino za koristno. Mnenje se je še utrdilo, ko so bili premagani mnogi virusi in bakterije pri temperaturi, katero lahko telo še tolerira. Kemijske reakcije v organizmu, aktivnost encimov se je z vročino pospešilo in s tem pripomoglo k procesu zdravljenja.

Imunizacija

Mnogi zagovorniki tako imenovane imunizacije priznajo koristnost poskusov, da bi postali imuni proti gripi. Leta 1977 so na United States Department of Health, Education and Welfare zapisali, da se pričakuje spremenjene poglede na možnost odkritja cepiva proti gripi. Z vsemi njihovi izjavami se ne strinjamo, a prepričani smo, da bi bilo cepivo neuporabno. Očitno je vsa teorija o imunizacuiji sporna. A še vedno se priporoča cepljenje proti gripi. V 66. lekciji grem v detajle o jalovosti imunizacije. Januarja 1983 sem slišal Roberta S.Mendelsohna, ki je o tej temi rekel: »Zaupanje v imunizacijo sem izgubil okrog leta 1960. Moji pacienti so se začeli vračati zaradi škode, ki sem jo jim povzročil.« Poroča, da je na sodišču mnogo primerov zaradi škode, ki jo je povzročilo cepivo. Pediatri so povedali, da ne cepijo lastnih otrok, a dajejo cepivo svojim pacientom.«Dr. Mendelsohn je zdravnik pediater in se s svojim delom uveljavlja že trideset let. Je direktor Project Head Start’s Medical Consultation Service, predsednik medicinske zbornice za državo Illinois, profesor in dobitnik številnih priznanj iz medicine. Po svojem prepričanju je tudi heretik. Prepričan je, da je največji sovražnik tvojega zdravja običajno tvoj zdravnik. Prepričan je, da so metode moderne medicine zelo redko učinkovite in pogosteje bolj nevarne, kot bolezni, ki jih zdravijo. Njegovo knjigo Confessions of a Medical Heretic bi priporočal vsem študentom naravne medicine. V svoji knjigi avtor piše, da so prizadevanja za odkritje cepiva proti gripi kot igra na ruleti. Piše tudi: »Nadaljevati moramo na osnovi, da so kakršna koli cepiva proti gripi možna povzročiti Guillain-Bare Syndrome.«V študiji, ki so jo objavili Minneapolis Veterans Administration Medical Center novembra 1981, New England Journal of Medicine, raziskovalci svarijo, da lahko cepivo povzroči reakcijo na zdravila, povzroči učinke, podobne »overdose« pri mamilih. Odkrili so tudi, da lahko cepivo spremeni človeški metabolizem, vpliva na zmogljivost jeter, da ne morejo odstraniti ostankov zdravil in ta ostanejo dalje časa v organizmu. Tako se podvoji nevarnost tablet kot rezultat cepiva proti gripi.
Paradoksalna konvencionalna sredstva (orožja) proti bolezniCepivo, injekcije in tablete, obojno orožje proti gripi, imajo isti rezultat. Z injekcijami spustimo zdravilo direktno v krvi obtok, tablete se uporabljajo v večjih količinah in uničujejo bacile, oboje si nasprotuje med seboj in zakonom narave in so skregani z zdravim razumom. Injekcije spodbudijo sposobnost telesa, da se brani proti bolezni. Tablete spodbudijo telesno obrambo proti bolezni in hkrati tudi proti tabletam. Dati telesu injekcije bolnega materiala v telo je proti vsem naravnim zakonom in proti zdravemu razumu. Cepiva in tablete ne samo dodajo novih strupov že tako izgorelem telesu, ampak frustrirajo telo in njegovo težnjo po pomoči in tako tvoje trpljenje samo podaljšajo in stopnjujejo. Oboje pa vodi do kroničnih bolezni v prihodnjih letih tvojega življenja. Higienisti živijo in želijo ostati zdravi, ne da bi jim bilo potrebno odstranjevati simptome bolezni. Samo dobro zdravje je imunost pred boleznimi in gripo. Mikroorganizmi obstajajo, če so za njih primerni pogoji, pomagajo čistiti organizem , ki se nepravilno prehranjuje ali ima slabe življenjske navade. Ideja o virusih je ostala. Ljudem ni treba spremeniti svojega načina življenja, če verjamejo, da so nekje »pobrali« virus.

Vir: Life Science Institute, Herbert M. Shelton, N.D. “